Kaj se dogaja?

Prava skrb za otroke je trajna, kot so trajni razlogi za njo: nevzgojeni vzgojitelji, nasilje v družini, revščina, vojne, različne oblike zlorab otrok … Prav je, da so določeni dnevi v letu, s katerimi posebej opozarjamo odrasle na stanja in pojave, zaradi katerih otroci trpijo. Slabo je, če tega ne počnemo vsak dan. Kajti včeraj je 40 000 otrok do petega leta starosti umrlo zaradi lakote. Tudi danes bodo. In jutri. To je žalostno povprečje že skoraj pol stoletja. Tudi druge boleče krivice so se zgodile včeraj, bodo danes in jutri. Nekatere strašnosti se poglabljajo in množijo, nove nastajajo. Zato skrb za otroke mora biti stalnica, oblike skrbi pa življenjske.

V ponedeljek, 21. tega meseca smo vse prvošolčke na območju Mestne občine Kranj (607 jih je) obdarili s knjigo-slikanico pisateljice Neže Maurer in slikarke Maje Šubic Ti si moje srce. Ob izročitvi knjige je bilo otrokom povedano, da je 20. november (letos je bil v nedeljo) Svetovni dan otrokovih pravic (leta 1959 je UNICEF – Sklad Združenih narodov za otroke sprejel Deklaracijo o otrokovih pravicah; za Slovenijo je stopila v veljavo s 25. junijem 1991). Povedano jim je bilo torej, da se vsi narodi sveta strinjajo v enem: otrokom moramo zagotoviti pogoje za zdravo odraščanje in celovit telesni in duhovni razvoj. S tem spoznanjem otroci lažje dojemajo krivice, ki se jim godijo.

DOBRA KNJIGA – TRAJNO OPRIJEMALIŠČE

Zakaj knjiga, ne pa kakšna druga oblika skrbi za otroke? Pojasnjuje mag. Mateja Jamnik, predsednica Jase. »Knjiga,  ker je treba biti človek! Če bi nam šlo le za zagotavljanje naklonjenosti javnosti in navidezno krepitev statusa, bi otrokom zagotovili kakšno lutkovno predstavo, ki je lahko koristna, ni pa trajna življenjska popotnica. Lahko bi jim poslali kakšno klovneso, kateri bi se pol ure smejali, potem pa – še globlja praznina. S knjigo, pravo knjigo je drugače. Sporočilo avtorja, ki doživlja vse odtenke življenja in obvlada besednjak otroka – med redkimi je tudi Neža Mauer – pomaga že triletnemu otroku, da pravilno stopa v 'širni svet'. Hkrati pa ta sporočila vsebujejo globino, ki zdrami odrasle. Gre torej za knjigo – in takšne so vse, sicer redke stvaritve za otroke pravih avtorjev – ki je otroku zanesljivi kažipot, oporna točka na življenjski poti za odraslost. Kadarkoli se zgodi zamegljenost resničnosti, stiska, občutek brezizhoda, je zraven prijateljica, ki lahko osvetli življenjsko stezo. To je izkušnja četrt stoletja delovanja Jase. Zato smo osredinjeni na pripravljanje posebej koristnih knjig in izvajanje različnih  izobraževalno-ustvarjalnih aktivnosti, s katerimi mladim bralcem zagotavljamo brezplačno naše knjige in krepimo branost. Zavedamo se koristnosti početja – to nam je dovolj – javnih priznanj ne potrebujemo. Isto bi počeli povsem anonimno. Res pa je, da so dobri primeri toliko učinkovitejši, kolikor več ljudi za njih izve«.

Ob Unescovem Svetovnem dnevu Filozofije smo se udeležili prav zanimivega dogodka v Šolskem centru Postojna.

Dijaki 4. letnika so kritično premišljali o znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice na 16 let starosti.

Strastno so izpostavljali argumente ZA in PROTI, na koncu pa odločitev prepustili dvema različnima tipoma odločevalcev: strokovni komisiji, ki je glasovala javno in občinstvu dijakov, ki je glasovalo tajno. Na ta način so hkrati preverjali tudi razliko med neposredno in posredno demokracijo (ki jo predstavljajo izbrani zastopniki neke skupine ljudi).

Kar je bilo zanimivo je, da so obojni, z veliko večino, glasovali proti.