Logo

Onežimo svet.

Jasa

Ljubim tiste, ki sanjajo o nemogočem.

Goethe

O Jasi

Zakaj Jasa

Zavedamo se, da je kljub vsem tehnologijam in novim medijem umetnost – prava umetnost – še vedno najmočnejši dejavnik učlovečevanja človeka. Knjiga – prava knjiga – pa je najbolj dojemljiva oblika umetniškega izraza. Ustvariti knjigo, ki je prežemanje modrosti in lepote, porojena v silnem valovanju plemenitilnih čustev, je zahtevna naloga. Le redki zmorejo kaj takega. Je pa najučinkovitejše orodje za krepitev mišljenja, plemenitenje našega bitja, samoizgrajevanje, učlovečevanje. Najzanesljivejše oprijemališče. Najvišja možnost za doseganje življenjskega smisla. In smo se odločili za najzahtevnejše in najučinkovitejše: pripravljanje dobrih knjig. Zato Društvo Jasa!

 

Življenje knjige

Zavedajoč se, da bo knjiga izpolnila svojo smoter le, če pride v roke bralca, ustvarjanje knjige razumemo kot prvi polčas nekega procesa. Drugi polčas je uvajanje knjige v življenje. Zato izvajamo različne izobraževalno-ustvarjalne aktivnosti, s katerimi knjige oživljamo in krepimo bralne navade. Naslednji pogoj za visoko branost je prijazna cena – knjige zagotavljamo po (približno) proizvodni ceni. Še več, v smiselnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in gospodarskimi subjekti jih izročamo – ciljno – tudi brezplačno. Do sedaj je 52 089 prebivalcev, večinoma otrok, dobilo brezplačno vsaj eno našo knjigo.

 

Zbirka Onežimo svet

Od prve knjige, izdane v letu 1997, do danes smo pripravili 25 naslovov. Vemo, da z vsako knjigo nismo zagotovili najvišjega rezultata. V začetku smo še iskali najboljše uredniške in oblikovalske rešitve, ob tem nas je ves čas spremljala moreča negotovost zagotavljanja denarja za tiskarno. Kljub temu in dejstvu, da je v Sloveniji letno okrog 6 000 novih naslovov, so bralci doživeli naše knjige kot prijetno, še pogosteje kot ganljivo presenečenje. Prva med njimi – Pikapolonica na prašni cesti – je enako živa danes kot ob rojstvu (1999). Nekaj jih je doživelo več ponatisov in za slovenske razmere neverjetno naklado – Pikapolonica na prašni cesti, Oblačenje in moda, Ti si moje srce, Zemlja ima srce, Duša slovenska, Zgodba o knjigi, Prav je – ni prav. Moč življenjskosti!

 

Pozornejši opazovalci stvarnosti zaznamujejo: v zavesti prebivalstva zapuščajo naše knjige opazne sledi. Odtis, ki ga je v zavesti desetletnega učenca pred dvema desetletjema naredila naša knjiga, vpliva na življenjske odločitve današnjega tridesetletnika. Danes on prispeva k širjenju jase. Višanju jasnine. Ali je kaj višjega?

Filozofija Jase

Tako kot mislec Martin Heidegger jaso razumemo kot jasnino. Ko stopimo iz gozdne goščave, se znajdemo sredi odprtosti. Odprtosti sveta, odprtosti sebe do sveta, odprtosti sebe do sebe. Jasnina.

 

Velikost jase (razmerje med jaso in goščavo) se nenehno spreminja. Skozi viharna tisočletja se je jasa razširjala in ožala, ožala in razširjala. Neopazno in dramatično.

 

Najvišjo jasnost jasnine v zgodovini civilizacije pa so dosegle Atene v času predsokratikov in Sokrata. V času, ko so Atene (največje mesto na svetu) štele pet tisoč prebivalcev, svet pa okrog sto milijonov, je bil grški človek najbližje osrčju življenja. Danes med skoraj osmimi milijardami bivajočih Zemljanov ni posameznika, ki bi bil zmožen opraviti človeško dolžnost, kot so jo Heraklit, Ksenofan, Ajshil, Solon, Teognis, Demokrit, Sokrat … Podoživeti krivice časa in razjedajoči obup trpečih, povezati vzroke in posledice stanja ter vse zliti v jasno besedo. Zliti v knjigo, s katero bi osvetlil stezo za pravo stran življenja. Razširil jaso. Zvišal jasnost.

 

Zato je jasa čedalje ožja, goščava širša. Moč mišljenja se zmanjšuje, dejavniki razčlovečanja se krepijo. Dejstvo, da vsak dan umre zaradi lakote 40 000 otrok, mlajših od pet let (povprečje že dvajset let), ter da milijarda prebivalcev zaspi s krulečim želodcem, osem posameznikov pa poseduje polovico svetovnega bogastva, potrjuje najbolj tragično razmerje med jaso in goščavo v zgodovini civilizacije. Vsako stanje pa je sad ravni učlovečenosti naše vrste. Zato je – bi morala biti – prva naloga slehernega posameznika – vsekakor pa odločevalcev in javnih intelektualcev – krepitev dejavnikov učlovečanja človeka.

 

Mi smo to spoznanje ponotranjili. In sledi ostajajo.